Travnik - Gorica kamera v živo

Travnik - Gorica SkylineWebcams

Najlepša odprta vrata v Italijo: tako je veliki slikar Max Klinger opisal Gorico. O njeni edinstvenosti sta že v minulih stoletjih pricevala Giacomo Casanova in Carlo Goldoni. Vsak bolj ali manj imeniten obiskovalec je opazil in še vedno zazna posebno ozracje, nekakšno odmaknjeno pristnost, ki je posledica spajanja številnih izrocil v enem samem mestu. Gorica je namrec pravo sticišce velikih evropskih kultur: romanske, slovanske in germanske. Ta posebnost se odraža na ulicah in trgih, v lokalih, v kuharskih receptih ter v carobnosti številnih parkov in vrtov. Mesto kontrastov in konfliktov, zgodovinskih sožitij in razprtij se razteza vzdolž najbolj prelestne italijanske reke, sinje modre Soce, ki oplaja gricevja in ravninski svet med bujnimi sadovnjaki in vinogradi, ki rodijo – in to je dejstvo – najboljša bela vina na svetu.

Gorica (Stara Gorica, italijansko Gorizia [go'ri??ja], nemško Görz, furlansko Gurize) je italijansko mesto s 40.000 prebivalci ob meji s Slovenijo, ?ziroma z Novo Gorico. Tam živi številna slovenska narodna manjšina. Gorica je glavno mesto Goriške pokrajine, ki je ena od štirih pokrajin dežele Furlanija - Julijska krajina. Je sedež goriške nadškofije in metropolije.

Nastanek urbane naselbine

Naselbina je kot villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza v pisnih virih prvic omenjena leta 1001, v listini cesarja Otona III. V 11. in 12. stoletju je naselje dobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši koroški vojvoda Henrik Spanheim imenoval Goriški, od srede 12. stoletja ime prevzamejo pomembni Goriški grofje. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj oblikoval v tržno naselbino že preden je Majnhard II. Goriški 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenjskega sejma.